Brezračna barvanja
22.02.2017
Tehnologija brezračnega nanašanja vključuje prehajanje tekočine pod visokim tlakom skozi majhno šobo (razpršilno konico). Tekočina izstopi iz konice s polno hitrostjo kot strnjen curek (list), zadene zrak in se poruši. Ta motnja najprej razbije tekočino na delce in na koncu v zelo majhne kapljice, ki tvorijo razpršilni vzorec.
Pri brezračnem nanašanju se barva črpa pod visokim tlakom in se nato s sprostitvijo skozi konico brezračne pištole atomizira ter nanese na osnovo. S spremembo premera šobe in kota razprševanja ali s spremembo tlaka tekočine je možno doseči atomizacijo za širok razpon viskoznosti.
Zakaj izbrati brezračno barvanje?
Ta tip razprševanja omogoča enakomerno debelo plast barve že z enim prehodom, kar zmanjšuje število prehodov, potrebnih za dosego želenega končnega rezultata.
Barva bolje prodira v luknje, razpoke in kote ter s časom zagotavlja boljšo zaščito.
Večino barv je mogoče razpršiti brez dodanega redčila, kar vodi do krajšega časa sušenja in manjšega izpusta topila v okolje.
Kdaj je brezračno barvanje resnično uporabno?
Brezračna metoda se uporablja pri aplikacijah, kjer je učinkovitost nanašanja pred kakovostjo zaključka, zlasti v težki industriji, kovinski, petrokemični in pomorski industriji. Glede na viskoznost, potreben tlak za atomizacijo, skupni pretok in vir energije lahko izbiramo med širokim naborom pnevmatskih ali električnih pogonskih motorjev.
Različica, izpeljana iz brezračnega razpršilnega barvanja, je zračno podprto brezračno, pri katerem je material dovajan v pištolo pri nižjem tlaku kot pri tradicionalni brezračni različici, kar omogoča končno atomizacijo z dodajanjem zračnega toka. Ta metoda ponuja bistveno večji nadzor v procesu razprševanja, višjo kakovost zaključka in boljši prenosni izkoristek.
Rešitev za zelo viskozne materiale, z do 100 % trdnih snovi, je segrevanje barve za zmanjšanje njene viskoznosti namesto redčenja, kar omogoča večje debeline slojev. Ta metoda je pogosta pri nanašanju materialov brez topil (solvent free), ki so običajno dvokomponentni (“mix-at-the-gun”) in se uporablja predvsem v petrokemični industriji.
