Nova industrijska revolucija
18.02.2016

80% evropskih inovacij so industrijski projekti in običajno predstavljajo približno 75% celotnega izvoza regije. Glede na neposredne učinke tega na raven storitev bi lahko pomislili, da je industrija glavna gospodarska dobrina Evrope.

Vendar je bilo v zadnjih 10 letih veliko klasičnih industrijskih dejavnosti prenesenih na druga območja, kar je dejansko povečalo konkurenco med razvitimi in razvijajočimi se državami.

Medtem ko Nemčija in Vzhodna Evropa še naprej vlagata v tipične industrijske sektorje, so se druge evropske države odločile usmeriti svoja prizadevanja na različne druge dejavnosti. Zlasti Francija in Velika Britanija sta zabeležili upad v "tradicionalni" proizvodnji.

Ali bo to novi trend v Evropi? Se tisti z bogatimi izkušnjami v industriji premikajo v področja raziskav in razvoja, pri čemer Nemčiji in Vzhodni Evropi prepustijo skrb za proizvodne procese v regiji?

Svetovni industrijski trendi

Stvari se spreminjajo. Medtem ko je bila v 90-ih dodana vrednost proizvodnih procesov približno 3,451 milijarde EUR in je bila industrija večinoma skoncentrirana v 6 državah: ZDA, Japonska, Nemčija, Italija, Velika Britanija in Francija, danes opažamo povečanje zaposlovanja na Kitajskem (39%) in v Braziliji (23%) ter zmanjšanje v Nemčiji (8%), Franciji (20%) in Veliki Britaniji (29%).

Prvi industrijski premik je vodil BRIC (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska), takoj za njimi pa Poljska, Romunija in Češka. Danes razvijajoče se države ustvarjajo 40% skupne dodane vrednosti industrije.

Drugi trend je bil zaznan v zahodnoevropskih državah. Nekatere so obdržale pomemben tržni delež, medtem ko so zmanjšale število delovnih mest povezanih s proizvodnjo. Nemčija, Italija in Švica še vedno pokrivajo 20% svetovne industrije. Medtem so druge države (Francija, Španija, Velika Britanija) upadle v vrednosti in številu delovnih mest.

Poleg tega so države Vzhodne Evrope (zlasti Poljska, Romunija in Češka) množično absorbirale del procesov, predvsem zato, ker so bile dejansko industrializirane že pred začetkom operativnega prenosa iz zahoda v vzhod.

Velika prednost teh držav je nižji strošek dela in visok potencial za razvoj. Na novo avtomatizirani proizvodni obrati v regiji bodo olajšali prehod bolj zapletenih procesov in dejavnosti v Vzhodno Evropo.

4. industrijska revolucija

Že od začetka 21. stoletja je digitalni svet vplival na vse procese in poslovne modele. E-inovacija ima ogromen vpliv na socialne in gospodarske vidike. Ljudje pravijo, da je tisto, kar smo doslej doživeli, le 10% tega, kar bo na koncu.

Kot pravi Roland Berger, je 4. industrijska revolucija v teku. Obstajajo že sektorji, ki so močno pod vplivom, medtem ko bodo drugi dohajali korak za korakom in z bolj sproščenim ritmom.

Kar je jasno, je, da poti nazaj ni. V kratkem bo vse avtomatizirano in digitalizirano.

Kibernetični svet

IT sistemi so že jedro celotnih proizvodnih procesov. Nova industrijska vizija predvideva medsebojno povezljivost z vsemi podsistemi, procesi, notranjimi in zunanjimi cilji, strankami in dobavitelji.

Avtomatizacija

Roboti so prevzeli mnoge dele klasičnih proizvodnih procesov. Količina večnamenske opreme se je skoraj podvojila od leta 2004. Kmalu bodo stroji postali še bolj inteligentni, sposobni prilagajati se, komunicirati in sodelovati z drugimi elementi proizvodnih procesov.

Veliki podatki

Novi proizvodni obrati bodo generirali ogromno količino podatkov, ki jih bo treba shraniti, obdelati in analizirati. V Franciji 63% menedžerjev, aktivnih v industrijskih domenah, meni, da je kibernetska varnost novo področje, odgovorno za povečanje konkurenčnosti. Inovativne metode, povezane z velikimi podatki, bi ustvarile nove načine ohranjanja in uporabe informacij.

Nove oblike povezljivosti

Industrijska prihodnost predvideva, da bo digitalni svet povezan z resničnim. To pomeni, da bodo fizični predmeti potopljeni v digitalne formate. Celotna proizvodnja, ki temelji na integriranih sistemih, bo vse bolj razširjena po svetu. Vsaka oprema zlasti bo vedela, kdaj bo komponenta pripravljena v okviru proizvodnje ali distribucijske/dobavne verige. Stroji bodo samodejno prilagajali serije procesov in bodo neodvisno proizvedli končne dele, pri čemer bodo prevzeli večino dejavnosti, ki so trenutno ročno opravljene.

Energijska učinkovitost in decentralizacija

Podnebne spremembe in pomanjkanje tradicionalnih virov so pomembni dejavniki, ki vplivajo na novo industrijsko revolucijo.

Upošteva se mora uporaba obnovljivih in jedrskih virov. Ob tem bodo razviti novi samovzdržni industrijski formati, ki ustvarjajo nove priložnosti za tiste, ki delujejo v gradnji potrebne infrastrukture.

Virtualna industrializacija

Nova industrijska revolucija bo ustvarila virtualne proizvodne obrate, ki bodo sposobni samodejno proizvajati fizične dobrine. Vsak proizvodni proces bo simuliran in preverjen na digitalni način. Samo če bo končna rešitev povsem sprejeta, bo njena parametrična in digitalna matrica v celoti naložena v sisteme in proizvodni proces bo dejansko in virtualno nadzorovan.

Kakšne posledice bo imela industrijska revolucija na dejanske proizvodne zmogljivosti?

Klasična podjetja bodo še naprej prisotna na trgih, vendar bodo glavni igralci na vsakem področju dejavnosti zagotovo v celoti ali delno spremenili svoje organizacijske sheme, svoje kompetence in svojo osredotočenost na funkcionalnosti. Vsekakor bodo v takšnem kontekstu prišli novi udeleženci, ki bodo vsilili osupljivo nove metode in poslovne modele. Tehnološke inovacije, povezane z internetom in pametnimi telefoni, niso bile uspešne po naključju, ampak zato, ker so zadostile bolj kompleksni družbeni potrebi. Približno enako se bo zgodilo med industrijsko revolucijo, ki bo prinesla ekstremne izzive za tiste, ki trenutno delujejo na trgu.

Hitrost sprememb bo odvisna od narave vsake industrije zlasti.

Koliko naj bi Evropa investirala, da bi se obdržala na vrhu stvari?

• Nemčija, Irska, Avstrija, Švedska in Finska so države z visoko stopnjo prilagodljivosti in inovativnosti ter z visoko proizvodno zmogljivostjo.
• Nizozemska, Belgija, Danska, Velika Britanija in Francija so države z visoko stopnjo prilagodljivosti in inovativnosti, vendar z zmanjšano proizvodno zmogljivostjo.

Češka, Slovaška, Madžarska, Slovenija, Litva, Italija, Estonija, Poljska, Romunija, Hrvaška, Bolgarija so tradicionalistični partnerji, medtem ko sta Španija in Portugalska obravnavani kot zadržani.