Nova industrijska revolucija
18.02.2016

80% evropskih inovacij so industrijski projekti in običajno predstavljajo približno 75% celotnega izvoza regije. Ob upoštevanju neposrednih učinkov tega na raven storitev bi nas lahko zamikalo, da industrijo obravnavamo kot glavni gospodarski vir Evrope.

Vendar je bilo v zadnjih 10 letih veliko klasičnih industrijskih dejavnosti prenesenih na druga območja, kar je dejansko povečalo konkurenco med razvitimi in razvijajočimi se državami.

Medtem ko Nemčija in Vzhodna Evropa še naprej vlagata v tipične industrijske sektorje, so se druge evropske države odločile usmeriti svoja prizadevanja na različne druge sklope dejavnosti. Zlasti Francija in Združeno kraljestvo sta zabeležila upad v “tradicionalni” proizvodnji.

Ali bo to novi trend v Evropi? Se tisti z bogatimi izkušnjami v industriji premikajo na področja raziskav in razvoja ter prepuščajo Nemčiji in Vzhodni Evropi skrb za proizvodne procese v regiji?

Svetovni industrijski trendi

Stvari se spreminjajo. Medtem ko je bila v 90-ih dodana vrednost proizvodnih procesov približno 3,451 milijarde EUR in je bila industrija pretežno skoncentrirana v 6 državah: ZDA, Japonska, Nemčija, Italija, Združeno kraljestvo in Francija, danes beležimo povečanje delovnih mest na Kitajskem (39%) in v Braziliji (23%) ter zmanjšanje v Nemčiji (8%), Franciji (20%) in Združenem kraljestvu (29%).

Prvi industrijski premik so vodile države BRIC (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska), takoj so sledile Poljska, Romunija in Češka republika. Danes razvijajoče se države ustvarjajo 40% celotne industrijske dodane vrednosti.

Drugi trend je bil zaznan v zahodnoevropskih državah. Nekatere so obdržale pomemben tržni delež, hkrati pa zmanjšale število delovnih mest, povezanih s proizvodnjo. Nemčija, Italija in Švica še vedno pokrivajo 20% svetovne industrije. Medtem so druge države (Francija, Španija, Združeno kraljestvo) upadle tako po vrednosti kot po številu delovnih mest.

Poleg tega so vzhodnoevropske države (zlasti Poljska, Romunija in Češka republika) množično absorbirale del procesov, predvsem zato, ker so bile v osnovi industrializirane že pred začetkom operativnega prenosa z Zahoda na Vzhod.

Velika prednost teh držav je nižji strošek dela in visok razvojni potencial. Na novo avtomatizirani proizvodni obrati v regiji bodo olajšali prehod bolj zapletenih procesov in dejavnosti v Vzhodno Evropo.

4. industrijska revolucija

Že od začetka 21. stoletja je digitalni svet vplival na vse procese in poslovne modele. E-inovacije imajo ogromen vpliv tako na družbene kot na gospodarske vidike. Ljudje pravijo, da je tisto, kar smo do zdaj doživeli, le 10% tega, kar bo na koncu.

Kot pravi Roland Berger, je 4. industrijska revolucija v teku. Obstajajo že sektorji, ki so močno pod njenim vplivom, medtem ko bodo drugi dohitevali korak za korakom in v bolj sproščenem ritmu.

Jasno je, da poti nazaj ni. Kmalu bo vse avtomatizirano in digitalizirano.

Kibernetski svet

IT-sistemi so že jedro celotnih proizvodnih procesov. Nova industrijska vizija predvideva medsebojno povezljivost z vsemi podsistemi, procesi, notranjimi in zunanjimi cilji, strankami in dobavitelji.

Avtomatizacija

Roboti so prevzeli številne dele klasičnih proizvodnih procesov. Količina večnamenske opreme se je skoraj podvojila od leta 2004. Kmalu bodo stroji postali še inteligentnejši, sposobni se prilagajati, komunicirati in sodelovati z drugimi elementi, povezanimi s proizvodnimi procesi.

Veliki podatki

Novi proizvodni obrati bodo ustvarjali ogromno količino podatkov, ki jih bo treba shraniti, obdelati in analizirati. V Franciji 63% menedžerjev, aktivnih v industrijskih domenah, meni, da je kibernetska varnost novo področje, odgovorno za povečanje konkurenčnosti. Inovativne metode, povezane z velikimi podatki, bi ustvarile nove načine ohranjanja in uporabe informacij.

Nove oblike povezljivosti

Industrijska prihodnost predvideva, da bo digitalni svet povezan z realnim. To pomeni, da bodo fizični predmeti potopljeni v digitalne zapise. Celotna proizvodnja, ki temelji na integriranih sistemih, bo vse bolj razširjena po svetu. Vsaka oprema posebej bo vedela, kdaj bo komponenta pripravljena v okviru proizvodne ali distribucijske / dobavne verige. Stroji bodo samodejno prilagajali zaporedja procesov in bodo neodvisno proizvedli končne dele, pri čemer bodo prevzeli večino dejavnosti, ki so zdaj opravljene ročno.

Energijska učinkovitost in decentralizacija

Podnebne spremembe in pomanjkanje tradicionalnih virov so pomembni dejavniki, ki vplivajo na novo industrijsko revolucijo.

Upoštevati je treba uporabo obnovljivih in jedrskih virov. Ob tem bodo razviti novi samovzdržni industrijski formati, ki bodo ustvarili nove priložnosti za tiste, ki so aktivni pri gradnji potrebne infrastrukture.

Virtualna industrializacija

Nova industrijska revolucija bo ustvarila virtualne proizvodne obrate, sposobne samodejno proizvajati fizične dobrine. Vsak proizvodni proces bo simuliran in preverjen na digitalni način. Šele ko bo končna rešitev v celoti sprejeta, bo njena parametrična in digitalna matrica v celoti naložena v sisteme in proizvodni proces bo učinkovito in virtualno nadzorovan.

Kakšne posledice bo imela industrijska revolucija na dejanske proizvodne zmogljivosti?

Klasična podjetja bodo še naprej prisotna na trgih, vendar bodo glavni akterji na vsakem področju dejavnosti zagotovo v celoti ali delno spremenili svoje organizacijske sheme, svoje kompetence in svojo osredotočenost na funkcionalnosti. Gotovo se bodo v takšnem kontekstu pojavili novinci, ki bodo uveljavili osupljivo nove metode in poslovne modele. Tehnološke inovacije, povezane z internetom in pametnimi telefoni, niso bile uspešne po naključju, temveč zato, ker so zadostile bolj kompleksni družbeni potrebi. Približno enako se bo zgodilo med industrijsko revolucijo, ki bo prinesla izjemne izzive za tiste, ki trenutno delujejo na trgu.

Ritem sprememb je odvisen od narave vsake posamezne industrije.

Koliko bi morala Evropa investirati, da bi ostala na vrhu dogajanja?

• Nemčija, Irska, Avstrija, Švedska in Finska so države z visoko stopnjo prilagodljivosti in inovativnosti ter z visoko proizvodno zmogljivostjo.
• Nizozemska, Belgija, Danska, Združeno kraljestvo in Francija so države z visoko stopnjo prilagodljivosti in inovativnosti, vendar z zmanjšano proizvodno zmogljivostjo.

Češka republika, Slovaška, Madžarska, Slovenija, Litva, Italija, Estonija, Poljska, Romunija, Hrvaška, Bolgarija veljajo za tradicionalistične partnerje, medtem ko sta Španija in Portugalska obravnavani kot zadržani.