Praktični nasveti za izbiro pravega abrazivnega materiala glede na vrsto uporabe in površino, ki jo je treba obdelati
19.12.2017

Jeklena kovinska zrna in litoželezni abrazivi so daleč najbolj uporabljeni abrazivni materiali v kateri koli peskalnici. Možno jih je ponovno pridobiti in večkrat uporabiti v več delovnih ciklih, pri uporabi pa običajno ne ustvarjajo pomembnih količin prahu. Ker je jeklo prožna kovina, se abraziv med delovanjem vedno bolj zaokroža, zato ga je mogoče recirkulirati 25 do 50-krat (odvisno od delovnega tlaka in obdelovane površine). Načeloma se hitrost peskanja zmanjšuje, ko se jeklena zrna zaokrožijo.

Litoželezni abrazivi so približno 10% cenejši od jeklenih zrn. Predstavljajo običajno izbiro v mnogih peskalnicah, saj pri peskanju zagotavljajo ravno očiščeno površino. Obstaja izjema: kadar je površina, ki jo je treba obdelati, tuf ali je sloj, ki ga je treba očistiti, predebel. Glavna prednost te vrste abraziva ni povezana s hitrostjo postopka, temveč z višjo kakovostjo končne obdelave. Običajno se pri kovinskih konstrukcijah priporoča uporaba abrazivov G12 ali G17. Če je za optimalno obdelavo kovinske površine potreben material z višjo granulacijo, to pomeni, da je težava bodisi v peskalnem loncu bodisi v peskalni šobi.

Jekleni in litoželezni abrazivi so priporočljivi v peskalnicah s sistemi za povračanje abraziva in niso namenjeni čiščenju aluminijastih delov, ki jih lahko med delovanjem poškodujejo.

Granat postaja zaradi svoje vsestranskosti vse pogostejša izbira v peskalnicah. Uporablja se lahko za čiščenje skoraj vseh vrst površin. Njegove fine stopnje granulacije omogočajo doseganje izjemnih rezultatov, zlasti pri zlitinah neželeznih kovin. Premium granulacije se lahko uporabljajo na skoraj vseh površinah. Hitrost peskanja je višja kot pri uporabi kovinskih abrazivov. Priporočljiv je v peskalnicah, kjer v tleh ni nameščenih popolnih sistemov za povračanje. Lahko se ponovno uporabi 6 do 10-krat (odvisno od tlaka peskanja) in čeprav proizvaja več prahu kot kovinski abrazivi, se še vedno šteje za okolju prijazen.

S pomočjo separatorja se lahko prah, nastal v procesu, zbere. Njegova količina ostane razmeroma majhna tudi po več delovnih ciklih.

Aluminijev oksid je prav tako razmeroma neonesnažujoč abrazivni material, ki se lahko uporabi večkrat kot granat in ima sposobnost učinkovitega čiščenja površin. Je tudi dražji in zato ni vedno prva izbira v peskalnicah.

Steklene kroglice se pogosteje uporabljajo v peskalnih kabinetih in redkeje v velikih peskalnicah. Pri nanašanju pri nizkem tlaku (približno 50 psi) jih je mogoče recirkulirati 10 do 20 delovnih ciklov. Priporočljive so v aplikacijah, ki zahtevajo nizko raven agresivnosti na površino, ki jo je treba obdelati. Zato je končni rezultat bolj povezan z idejo poliranja kot profiliranja. Priporočljive so v avtomobilski industriji, za aluminijaste izdelke ali za postopke utrjevanja površin (peening) in odstranjevanja robov (deburring).

Pesek se ne uporablja v peskalnih kabinetih, saj ima zelo nizko sposobnost povračanja. Proizvaja veliko prahu in zanj je potreben ustrezen zbiralnik. Poleg tega je kakovost končne obdelave slaba. Priporoča se za zunanje aplikacije, kot so tiste v ladjedelniški industriji.

Plastični abrazivi so odlični za občutljive površine, kot so tiste, ki se obdelujejo v letalski industriji. Lahko bi bili priporočljivi tudi za avtomobilsko industrijo, vendar bi bili, čeprav so končni rezultati odlični, skupni stroški postopka neupravičeni. Poleg tega je za peskanje s plastičnimi abrazivi potrebna ustrezna oprema.

Lupine oreškov in koščice so abrazivni materiali, ki se vse pogosteje uporabljajo tam, kjer je treba površino obdelati nežno. So cenejši od plastičnih abrazivov in dajejo kakovostne rezultate, vendar jih je treba nanašati s specializiranimi peskalnimi stroji.

Nerjavna jeklena in železna abrazivna sredstva se uporabljajo v peskalnicah, kjer je treba obdelovati velike elemente, in v brez-zračnih aplikacijah. Priporočljiva so za peskanje litoželeznih ulitkov in se ne uporabljajo nujno za kovinske konstrukcije.