Ladjedelništvo 2020
18.02.2016
Gospodarska kriza v zadnjih letih je močno vplivala na ladjedelniško industrijo. Dejstvo, da je bila celotna distribucija blaga v zadnjih letih bistveno zmanjšana, je zagotovo negativno vplivalo na celoten pomorski sektor.
Kriza še naprej pritiska na razvijalce pomorskih tehnologij, ki se trudijo najti finančne vire za svoje tradicionalne projekte, zato so prisiljeni nadaljnje zmanjševati proizvodne zmogljivosti.
Kljub temu so bile v sektorju identificirane nove priložnosti. Iskanje obalnih virov, kot je morska obnovljiva energija, zagotovo spodbuja razvoj pomorsko povezanih tehnologij.
Glede na to so razvojne usmeritve osredotočene na ustvarjanje gospodarstev, ki temeljijo na znanju in inovacijah, hkrati pa učinkovito promovirajo nove ideje in rezultate raziskovalno-razvojnih projektov za zeleno energijo (trajnostna rast).
Novi izzivi za države EU
Pomorski prevoz in posledično ladjedelniška industrija sta se v zadnjem obdobju soočila s cikličnim razvojem, ki ga je mogoče opisati predvsem kot nestanovitnega. Kontejnerske ladje so večinoma proizvedene na Kitajskem, v Koreji in na Japonskem, kamor je bilo prenesenih skoraj 4/5 svetovne proizvodnje.
Samo visoko-tehnološki projekti so ostali v Evropi. Stopnja specializacije je Evropejcem omogočila ohranjanje vodilnega položaja v oblikovanju, inovacijah in dopolnilnih storitvah.
Pomorske tehnologije
500.000 ljudi deluje v 7500 evropskih podjetjih v tem sektorju. Večina jih je MSP. Celotna proizvodnja v regiji je ocenjena na približno 72 milijard EUR. Razvojna področja se osredotočajo na procese upravljanja ladij, pogonske sisteme, komunikacijo, avtomatizacijo in integrirane sisteme. Okoli 70% celotne proizvodnje je namenjenih izvozu.
Ladjedelniška in popravljalna industrija
Evropejci predvsem vlagajo v proizvodnjo majhnih in srednje velikih plovil. Okoli 90% je namenjenih izvozu.
Pomorska industrija danes
Celotna obstoječa flota je prevelika glede na dejanske potrebe, v bistvu zaradi zmanjšanja svetovnih komercialnih obsegov. Medtem pa ladjedelniška industrija v Aziji na trg dobavlja rekordne številke novih plovil, kar je neposredno vplivalo na cene prevoza, ki so se bistveno znižale.
Ladjedelniška industrija se množično širi na Kitajsko, v Korejo in druge države v razvoju, medtem ko Zahodna Evropa okleva z nadaljnjimi naložbami v ta sektor. Dolgi proizvodni cikli in omejeno število naročil v okviru dobavne verige odsevajajo v zadržanem odnosu evropskih podjetij.
Specializirani segmenti, kot so križarjenja in pomožne flote, niso tako prizadeti kot sektor tovornih plovil. Kljub temu se pri visokotehnoloških ali luksuznih ladjah podjetja soočajo z relevantnim vprašanjem pri iskanju potrebne finančne podpore za ustvarjanje in razvoj projektov.
Na evropski ravni se je tržni segment zmanjšal za 30% v primerjavi z ravnijo, zabeleženo pred krizo.
Kljub temu se dolgoročne perspektive zdijo pozitivne.
Naraščajoča pričakovanja družbe glede okoljevarstvene zaščite bi lahko ustvarila nove priložnosti.
Glavni akterji v sektorju so identificirali naslednje trende in cilje, ki jih je treba doseči do leta 2020:
- Promocija pomorske industrije kot enega od strateških sektorjev na evropski ravni s poudarkom na varnostnem področju kot generatorju novih delovnih mest v regiji
- Pomorstvo podobno Inovaciji: glavna prioriteta bi morala biti dostava izdelkov, ki vključujejo visoko stopnjo tehnologije, na podlagi najnovejših pomembnih naložb v raziskave in razvoj
- Konkurenčna industrija: celotna prestrukturacija sektorja za ustvarjanje novih kvalificiranih delovnih mest, zlasti na področju raziskav in razvoja ter storitev
- Specializirani in Zeleni: osredotočenje na ustvarjanje izdelkov, ki vključujejo zelene tehnologije v celotnem proizvodnem procesu.
- Destinacija: izvoz – ne le za končne izdelke, temveč tudi za komponente
- Energijska učinkovitost – osredotočenje na oblikovanje in razvoj izdelkov, ki bi morali vključevati visoko stopnjo tehničnih rešitev, ki naj bi bile učinkovite tako z energetskega kot okoljskega vidika
- Za izvajanje te strategije EMTI predvideva 4 glavne razvojne stebre:
- Visoka usposobljenost osebja, ki deluje v industriji
- Boljši dostop do svetovnega trga
- Identifikacija finančnih virov za izvajanje novih projektov stimulacija naložb v raziskave in razvoj