Ladjedelništvo 2020
18.02.2016

Gospodarska kriza v zadnjih letih je močno vplivala na ladjedelniško industrijo. Dejstvo, da je bila celotna distribucija blaga v zadnjih letih bistveno zmanjšana, je nedvomno in negativno vplivalo na celoten pomorski sektor.

Kriza še naprej pritiska na razvijalce pomorskih tehnologij, ki se trudijo najti finančne vire za svoje tradicionalne projekte, zato so prisiljeni nadalje zmanjševati proizvodne zmogljivosti.

Kljub temu so bile v sektorju identificirane nove priložnosti. Iskanje obalnih virov, kot je morska obnovljiva energija, nedvomno spodbuja razvoj z maritimom povezanih tehnologij.

Ob upoštevanju tega se razvojne usmeritve osredotočajo na ustvarjanje gospodarstev, ki temeljijo na znanju in inovacijah, hkrati pa učinkovito promovirajo nove ideje in rezultate raziskovalno-razvojnih projektov za zeleno energijo (trajnostna rast).

Novi izzivi za države EU

Pomorski prevoz in posledično ladjedelniška industrija sta se v zadnjem obdobju soočila s cikličnim razvojem, ki ga je mogoče predvsem opisati kot nestanovitnega. Kontejnerske ladje so večinoma proizvedene na Kitajskem, v Koreji in na Japonskem, kamor je bilo prenesenih skoraj 4/5 svetovne proizvodnje. 

Samo visokotehnološki projekti so ostali v Evropi. Raven specializacije je Evropejcem omogočila ohranjanje vodilnega položaja na področju načrtovanja, inovacij in komplementarnih storitev.

Pomorske tehnologije

500.000 ljudi deluje v 7.500 evropskih podjetjih v tem sektorju. Večina med njimi so MSP. Celotna proizvodnja v regiji je ocenjena na približno 72 milijard EUR. Razvojna področja se osredotočajo na procese upravljanja ladij, pogon, komunikacijo, avtomatizacijo in integrirane sisteme. Približno 70% celotne proizvodnje je namenjene izvozu.

Ladjedelniška in popravljalna industrija

Evropejci predvsem vlagajo v proizvodnjo malih in srednje velikih plovil. Približno 90% je namenjenih izvozu.

Pomorska industrija danes

Celotna obstoječa flota je prevelika glede na dejanske potrebe, v bistvu zaradi zmanjšanja svetovnih komercialnih obsegov. Medtem ladjedelniška industrija v Aziji na trg dobavlja rekordne številke novih plovil, kar je neposredno vplivalo na cene prevoza, ki so se znatno znižale.

Ladjedelniška industrija se množično širi na Kitajsko, v Korejo in druge države v razvoju, medtem ko Zahodna Evropa okleva z nadaljnjimi naložbami v ta sektor. Dolgi proizvodni cikli in omejeno število naročil znotraj dobavne verige se odražajo v zadržani drži evropskih podjetij.

Specializirani segmenti, kot so križarke in pomožne flote, niso tako prizadeti kot sektor tovornih plovil. Kljub temu se v primeru visokotehnoloških ali luksuznih ladij podjetja soočajo z relevantnim vprašanjem pri iskanju potrebne finančne podpore za ustvarjanje in razvoj projektov.

Na evropski ravni se je tržni segment zmanjšal za 30% v primerjavi z ravnijo, zabeleženo pred krizo.

Kljub temu se dolgoročne perspektive zdijo pozitivne.

Naraščajoča pričakovanja družbe glede varstva okolja bi lahko ustvarila nove priložnosti.

Glavni akterji v sektorju so identificirali naslednje trende in cilje, ki jih je treba doseči do leta 2020:

• Promocija pomorske industrije kot enega izmed strateških sektorjev na evropski ravni s poudarkom na varnostnem področju kot generatorju novih delovnih mest v regiji
• Pomorstvo podobno Inovaciji: glavna prioriteta bi morala biti dobava izdelkov, ki vključujejo visoko raven tehnologije, na podlagi najnovejših pomembnih naložb v raziskave in razvoj
• Konkurenčna industrija: celovita prestrukturacija sektorja za ustvarjanje novih kvalificiranih delovnih mest, zlasti na področjih raziskav in razvoja ter storitev
• Specializirano in Zeleno: osredotočenje na ustvarjanje izdelkov, ki vključujejo zelene tehnologije v celotnem proizvodnem procesu.
• Destinacija: izvoz – ne samo za končne izdelke, ampak tudi za komponente
• Energijska učinkovitost – osredotočenje na načrtovanje in razvoj izdelkov, ki bi morali vključevati visoko stopnjo tehničnih rešitev, ki naj bi bile učinkovite tako z energetskega kot okoljskega vidika
• Za izvajanje te strategije EMTI predvideva 4 glavne razvojne stebre:
• Visoka usposobljenost osebja, ki deluje v industriji
• Boljši dostop do svetovnega trga
• Identifikacija finančnih virov za izvajanje novih projektov, spodbujanje naložb v raziskave in razvoj